Naše 2. srečanje v Zaragozi je bilo namenjeno predstavitvi rezultatov raziskav. Zanimala nas je stopnja podnebne pismenosti prebivalstva, njihov interes za izobraževanje in stopnja (so)odgovornosti, ki jo pripisujejo različnim družbenim deležnikom pri reševanju problema. V nadaljevanju so predstavljene ugotovitve.

• Večina anketirancev, ki je sodelovala v raziskavi, je visoko izobraženih.
• Anketiranci ocenjujejo okoljske teme za zelo pomembne, ne ocenjujejo pa jih kot zelo pomembne v povezavi s svojim življenjem.
• Za medij, kjer dobijo največ informacij o podnebnih spremembah, so izbrali internet in televizijo. Ob tem pa so izpostavili, da oba medija ponujata preveč nasportujočih si informacij. Zato jih nove informacije pogosto zmedejo in vse teže razmejijo, kdaj se govori o klimatskih in kdaj o okoljskih spremembah.
• Sodelujoči so odgovorili, da odgovornost znanstvenikov vidijo predvsem v skrbi za neodvisne raziskave in v skrbi za verodostojno predstavljanje rezultatov, medtem ko odgovorne za iskanje rešitev pripisujejo političnim predstavnikom in gospodarstvenikom.
• Anketiranci so mnenja, da imajo velik vpliv na podnebne spremembe tudi aktivnosti in dejanja vsakega posameznika.
• Večina vprašanih je v svojem življenju že spremenila nekaj navad in ocenjuje, da bi na tem področju lahko naredila še več.
• Najpogostejši razlogi, zakaj velikokrat ravnajo neodgovorno do okolja so: časovni pritisk, pomanjkanje znanj in orodij, neuspešno premagovanje odpora, ki ga sprememba terja in pričakovanja, da je nekdo zunanji (npr. vlada, občina, krajevna skupnost) tisti, ki mora najprej določiti pravno-formalne okvirje, znotraj katerih bo posameznik vedel kako ravnati.
• Ljudje si želijo več informacij na področju okoljskih sprememb. Želijo si jih v obliki kratkih in razumljivih informacij, predlogov za konkretne aktivnosti, v obliki nasvetov in videoposnetkov.
• Anketiranci so navedli, da so pripravljeni svoje ravnanje spremljati in spreminjati, če bodo v tem videli tudi smisel.
• Vprašani so največkrat za metodo delo, ki bi jih najbolj pritegnila, izbrali interaktivno samostojno učenje.
• Učna platforma naj prvenstveno uporabne vsebuje, ki so interaktivno predstavljene. Drugi pomembni vidiki učne platforme, ki naj se jih zasleduje so: verodostojnost informacij, razumljivost, nazoren prikaz vsebin, atraktivnost in uporabniku prijazna izobraževalna tehnologija. Statistika naj bo uporabljena premišljeno in v najmanjši možni meri. Študije primerov ali primeri dobrih praks naj bodo uporabljeni kot podkrepitev tekstu, ki ga naredi bolj prepričljivega.
• Najpomembnejše v kolikor želimo, da se bo projekt med ljudmi “prijel” pa je, da jih moramo za spremembe v mišljenju in delovanju v svojih modulih navdušiti ne pa “prestrašiti”.

E-moduli in spremljanje napredka

Cardet je predstavil potek priprave spletnih modulov, medtem ko je Skane v delavnici ponazoril, kako naj se vsebine v modulih razvijajo, da bo vsebina obenem atraktivna in verodostojna. Po kratki razpravi smo se na podlagi rezultatov raziskav odločili, da razvijemo 3 vrste učnih modulov:

• Dva izobraževalna:
  
  • uvod v podnebne spremembe (za katerega je odgovoren Exploradöme iz Francije)
  • in ekološki odtis (za katerega je zadolžen Technopolis iz Belgije)
• Pet v akcijo usmerjenih modulov:
  
  • Mobilnost ( Sarga, Spain)
  • Gospodinjstvo (WIN, Austria)
  • Energijska poraba gospodinjstev (Skane, Sweden)
  • Hrana in odpadki (INTEGRA Slovenia)
  • Nakupovanje (CARDET, Cyprus)
• Splošni promocijski modul:
  
  • Promocija podnebnega opismenjevanja (DMSZS, Hungary)

Določili smo tudi oba končna datuma. Mobilna aplikacija bo na voljo od 15. maja 2017, spletna platforma konec februarja 2017. Projekt pa se zaključi 31. julija 2017.